»Naša skupna naloga in odgovornost je, da se opolnomočimo s strokovnim znanjem o dejavnikih tveganja, ustreznih pristopih in terapevtski komunikaciji.«
»Pri nas čakalnih dob pravzaprav ni. Prva obravnava namreč ni nujno vedno pri psihiatru, posameznika lahko usmerimo tudi k medicinski sestri, k psihologu, socialni delavki ali delovni terapevtki.«
»Otroci in mladostniki na prvi pregled v psihiatričnih in kliničnopsiholoških ambulantah, a tudi v centrih za duševno zdravje čakajo dlje, zato ker so bile te službe v preteklosti podhranjene.«
»Spremembe sem spoznala, ko sem videla, da se težje zberem, sem v svojem svetu, da sem imela občutke anksioznosti in panike. Tega nisem znala povedati drugim in sem se počutila nemočna, kot da nimam nadzora nad svojim življenjem.«
»Mi zelo malo vemo o pogostosti duševnih težav v zgodovini. Pogostost duševnih motenj merimo šele 20, 25 let. Nič pa recimo ne vemo o tem, kako hude so bile stiske ob koncu 2. svetovne vojne.«
»Imamo premalo kliničnih psihologov, to je dejstvo. Res pa je, da lahko pomagamo na različne načine, tudi vsak od nas, drug drugemu: prijazno poslušanje je lahko nekaj, kar pomaga in zdravi, rešuje velike stiske v našem življenju.«
»Naš odnos je tisti, ki rešuje življenja. Občutek, da smo z nekom povezani in da s svojimi težavami ne obremenjujemo drugega, to je nekaj, kar daje željo po življenju.«